
1. STOP kasnejšemu upokojevanju
2. STOP nepravičnemu izračunu pokojnin
3. STOP nižanju vrednosti pokojnin
4. STOP popuščanju delodajalcem
5. STOP izigravanju delavcev
Zaradi nove pokojninske reforme bomo garali dlje, pokojnine pa bodo še naprej ostajale prenizke.
Naša Delavska koalicija združuje prek deset tisoč delavcev, upokojencev in študentov, ki tej škodljivi reformi odločno nasprotujemo.
Po sprejemu zakona v parlamentu moramo v 7 dneh zbrati 2500 podpisov za vložitev referenduma.
Točen datum še ni znan. Najverjetneje julija.
Zakaj je nujno, da pokojninsko reformo ustavimo?
Pokojnine so že danes prenizke, delovne obremenitve pa previsoke.
Oblast hoče, da se bomo upokojevali šele pri 62 ali celo 67 letih. Že zdaj pa mnogi komaj zdržimo do 60. leta.
- Mnogi bomo prisiljeni delati dlje, kar je posebej nesprejemljivo za fizično naporne poklice (gradbeništvo, zdravstvo, industrija …).
- Vlada trdi, da je reforma nujna, ker "živimo vse dlje". Zamolčali pa so, da sta danes tudi družbena blaginja in produktivnost bistveno večja kot sta bili v obdobju, ko smo se upokojevali pri 58 letih.
- Reforma je diskriminatorna, saj ne upošteva razlik v težavnosti poklicev, izobrazbenih stopnjah, regiji prebivanja in drugih okoliščin, ki vplivajo na pričakovano življenjsko dobo.

Pokojnine bodo za številne delavce nižje.
Pokojnina se bo izračunavala iz daljšega referenčnega obdobja. Čeprav smo garali celo življenje, bodo naša boljša leta dela izničena z leti, ko smo prejemali slabše plače.
- Pokojnine se bodo kljub višjemu odmernemu odstotku izračunavale na manj ugoden način. Izračun pokojnin se bo izvajal na podlagi 40 let zavarovanja (minus 5 najslabših let), namesto dosedanjih 24 najboljših let.
- Večina ljudi nima stabilnih in visokih plač vseh 40 let. V izračun se bo po novem vključilo več slabše plačanih let dela, ki bodo znižala povprečje. To za mnoge delavce prinaša manj ugodne pogoje upokojevanja.
- Še posebej bo to prizadelo prekarne delavce in vse, ki so del svoje poklicne poti preživeli na nižje plačanih delovnih mestih.

S pokojnino si bomo vsako leto kupili manj.
Po novem se bodo pokojnine vse slabše usklajevale s plačami. Po 30 letih bo že 80% vseh upokojencev imelo pokojnino nižjo od minimalne plače! Ta ukrep bo dolgoročno prizadel bodoče in sedanje upokojence.
- Realna vrednost pokojnine bo vsako leto nižja. Usklajevanje pokojnin bo slabše, saj je v načrtu postopno prehajanje iz formule "60 % rast plač + 40 % inflacija" na "20 % plače + 80 % inflacija" do leta 2035.
- Plače rastejo hitreje kot inflacija (v povprečju 1,5-krat hitreje v zadnjih 25 letih).
- Pokojnine, ki se ne bodo več večinsko vezale na rast plač, pa bodo tako začele zaostajati. Ob upokojitvi bomo dobili 70 % svoje plače, čez 20 let pa samo še 50 %.

Delodajalci bodo še naprej prispevali dvakrat manj kot mi.
Vlada reformo predstavlja kot nujno. Zamolčali pa so, da bomo domnevno luknjo v pokojninski blagajni pokrivali izključno delavci, delodajalci pa bodo še naprej uživali enega najnižjih prispevkov v Evropi.
- Iz reforme je bila tiho odstranjena ključna obljuba – povišanje prispevkov delodajalcev vsaj na raven delavcev.
- Prispevki delodajalcev ostajajo nižji (8,85 %), delavci pa moramo zato delati dlje in prispevati več (15,5 %).
- Pokojninska blagajna se tako ne bo krepila z novimi viri kapitala, ampak z varčevanjem na naših hrbtih.

Ta reforma je bila sprejeta brez delavcev.
Vlada ne želi, da bi v odločanju o naši prihodnosti sodelovali delavci in upokojenci. Javno razpravo je skrajšala in potisnila glasovanje v čas dopustov. Skrajni čas je, da o sprejetju reforme odločimo delavci, ne politiki!
- Reforma se nam vsiljuje brez širokega konseza. Reforma je bila pripravljena za zaprtimi vrati, brez resnega posvetovanja z organi in člani sindikatov.
- V javnosti so bili prikazani pozitivni vidiki (na primer višanje odmernega odstotka in "bonbončki" v obliki božičnice), ne pa tudi škodljivi deli, ki bodo dolgoročno spodjedli dobre učinke.
- Zakon se sprejema sredi poletja, ko je največ ljudi na dopustu in je zelo malo možnosti za široko javno razpravo.
- Namenjena je "stabilizaciji" pokojninskega sistema, zelo malo pa upošteva razmere delavcev in upokojencev.