1. Ali bodo zaradi reforme naše pokojnine precej nižje?

Da. Reforma bo mnogim med nami pokojnine znižala.

Trenutno se v izračun pokojnine zajame 24 najboljši let naših plač, po novem pa želijo vključiti skoraj celotno obdobje dela, to je 35 let. Ta ukrep bo še posebej prizadel vse prekarne delavce in študente z malo leti dobrih plač in vplačanih visokih prispevkov.

2. Bomo zaradi reforme garali do onemoglosti?

Da. Zaradi reforme bomo šli v pokoj najprej pri 62, najkasneje pa pri 67 letih.

Upokojevali se bomo še dve leti pozneje. Že sedaj delavci izčrpani dočakajo upokojitev, kasnejše upokojevanje pa bo prineslo še več kroničnih bolezni, več poškodb in še hujšo stisko delavcev, ki že zdaj komaj zdržimo do pokoja.

3. Je staranje družbe samo izgovor oblasti, da bi morali delati še dlje?

Da. Pokojninska blagajna ni nevzdržna zaradi staranja naše družbe, ampak zato, ker delodajalci v blagajno vplačujejo pol manj kot vsi mi.

Pred letom 1996 smo vsi plačevali enako, takrat pa je država podjetjem dala velik odpustek. Tako delavci iz svojih plač prispevamo 15,5%, delodajalci pa samo 8,85% prispevkov. Ta začasni odpustek, ki se do danes ni izenačil, je do danes pokojninsko blagajno oškodoval za več kot 20 milijardni manko. V skoraj vseh evropskih državah delodajalci plačujejo ne le enako, ampak več kot delavci. Če bi se prispevke delodajalcev izenačili, ne bi bilo nobenih težav s stabilnostjo pokojnin, tako pa se breme prelaga izključno na delavce.

4. Bodo naše pokojnine vedno večji drobiž?

Da. Pokojnine že upokojenih bodo zaradi reforme vse manj vredne.

Ker bodo vezane predvsem na inflacijo in ne več na rast plač. Problem je, ker se inflacija viša počasneje kot plače, zato si bomo s pokojninami vsako leto lahko privoščili manj. To bo še več upokojencev potisnilo v revščino.

5. Ali država raje financira orožje kot pa naše pokojnine?

Da. Medtem, ko nas vlada prepričuje, da ni dovolj denarja za naše pokojnine, načrtuje velike orožarske posle.

20 % državnega proračuna hoče v naslednjih letih plačati za vojne podvige Nato pakta. Kredite za nabave orožja pa ne bomo poplačevali le mi, ampak tudi naši vnuki.

6. Bo razlika med najvišjimi in najnižjimi pokojninami manjša?

Ne. Reforma ne zmanjšuje razlik med najvišjimi in najnižjimi pokojninami.

Nasprotno; najbolj bodo prizadeti ljudje z nižjimi plačami in z delovno dobo, v kateri je bilo več prekinitev – bodisi zaradi izgube službe, porodniškega dopusta ali drugih življenjskih okoliščin. V njihovo povprečje bo zaradi daljšega referenčnega obdobja vključenih več let nizkih prihodkov, medtem ko bodo tisti z visokimi plačami in stabilno kariero ohranili ugodno povprečje.

7. Ali je reforma kazen za vse nas brez stalnih služb?

Da. Reforma bo posebej kaznovala ljudi s prekinjeno delovno dobo.

Če smo imeli obdobja brezposelnosti, prekarnega dela ali nizkih plač, bodo ta leta zdaj vključena v izračun in znižala naše pokojnine. Če ne bomo dosegli 40 let delovne dobe pri 62 letih, se bomo upokojevali šele s 67. leti.

8. Bomo ženske po reformi končno dobile pravičnejše pokojnine?

Ne. Reforma ne bo pravičnejša do žensk.

Ne uvaja posebnih ukrepov, ki bi izboljšali naš položaj, zato bomo upokojenke, zlasti tiste v samskih gospodinjstvih, še naprej med najrevnejšimi.

9. Ali nam to reformo vsiljuje Bruselj?

DA. Janševa vlada je varčevanje na pokojninah Slovencev obljubila Bruslju v zameno za nekaj evropskega denarja.

Golobova vlada pa zdaj Janševo obljubo uresničuje. Roka roko umije, nastradajo pa upokojenci in delavci.

10. Ali ta reforma povečuje najnižje pokojnine?

Ne. Reforma najnižjo pokojnino, ki trenutno znaša 352,58 evra, zvišuje za bornega pol odstotka od najnižje osnove.

To zvišanje bi prineslo zgolj 13 evrov, kar revščine upokojencev z najnižjimi pokojninami absolutno ne rešuje.